Cerkve in kapele

Današnja pokopališka cerkev Sv. Martina v Domanjševcih velja za najstarejši ohranjeni sakralni spomenik v Prekmurju, nastala je malo pred sredo 13. stoletja. Izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva je tudi rotunda v Selu, nastala v sredini 13. stoletja. Odmevi gotske stavbarske prakse, ki na območju Goričkega niso zamrli še skozi 15. in 16. stoletje, se kažejo na cerkvah pri Gradu, v Gornjih Petrovcih in Boreči. Po času gotike je nastopilo obdobje turške nevarnosti, ki je tudi ta del ogrožala skoraj dvesto let, vse od 15. do 17. stoletja. Takrat je bila večina moči usmerjena v obrambo, pozneje pa je razvoj zajel trge in mesta zunaj Goričkega.

Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je doživela močno urbano rast predvsem Murska Sobota, mejnik v razvoju in prepoznavnosti pa seveda predstavlja čas po letu 1919, ko je bil prekmurski del skupaj z Goričkim vnovič združen z matično slovensko domovino.
Danes največ obiskovalcev pritegneta eden največjih gradov na Slovenskem, grad pri Gradu s prenovljeno grajsko kapelo in cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini.

Cerkev Sv. Martina Domanjševci/Domonkosfa

Na zahodnem delu slovensko-madžarske vasi Domanjševci/Domonkosfa se južno od Male Krke, vrh griča v gozdu, skriva pokopališka cerkvica.

Poznogotska cerkev sv. Ane v Boreči

Sredi borovih gozdov, 2 km pred križiščem ceste Gornji Petrovci-Grad, ki je bilo nekoč križišče starih cesarskih poti, stoji, na obsežni jasi, cerkev sv. Ane.

Rotunda sv. Nikolaja v Selu

Rotunda sv. Nikolaja stoji v severnem delu vasi Selo in je izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva.

Cerkev Marijinega vnebovzetja pri Gradu

Ladja cerkve pri Gradu je bila po zamisli arhitekta Plečnika preoblikovana leta 1955, stranski oltar pa po zamisli arhitekta Bitenca.

Bela golobica v Bogojini

Cerkev velja za eno najpomembnejših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem.

Cerkev sv. Helene na Pertoči

Cerkev sv. Helene na Pertoči v svoji notranjosti skriva umetnino, ki je delo priznanega slovenskega mozaičarja svetovnega slovesa, patra Marka Rupnika.

Evangeličanska cerkev na Hodošu

Najstarejša stavba na Hodošu je evangeličanska cerkev, zgrajena med leti 1838 in 1842.

Cerkev sv. Trojice v Gornjih Petrovcih

Cerkev svete Trojice v Gornjih Petrovcih stoji na Nedelskem vrhu (355 m) od nekdaj znanem po vinogradništvu.

Evangeličanska cerkev v Bodoncih

Bodonska cerkvena občina deluje od leta 1792, evangeličani pa na tem področju živijo že od časa reformacije.

Cerkev sv. Jurija pri Svetem Juriju

Velika troladijska neoromanska cerkev sv. Jurija pri Svetem Juriju je iz leta 1925 in je nastala po načrtih arhitekta Hansa Pascherja iz Gradca.

Cerkev sv. Benedikta v Kančevcih

V okolju, kjer stoji cerkev sv. Benedikta v Kančevcih, je že davno stala njena starejša prednica, ki se v virih omenja že leta 1208.

Evangeličanska cerkev v Gornjih Petrovcih

Evangeličanska cerkev v Gornjih Petrovcih je bila zgrajena v samem naselju leta 1824, rekonstruirana pa 1894, po načrtih arhitekta Daniela Placotta iz Budimpešte.

Evangeličanska cerkev na Gornjih Slavečih

Evangeličanska cerkev na Gornjih Slavečih stoji sredi doline in ji daje prostorski poudarek.

Cerkev sv. Martina v Kobilju

Ob cerkvi so leta 1995 domačini postavili doprsni bronasti kip rojaku patru Pavlu Berdenu (1915– 1981), delo akad. kiparja Mirka Bratuše.

Cerkev sv. Jožefa na osrednjem trgu Cankove

erkev sv. Jožefa na osrednjem trgu Cankove na je bila zgrajena leta 1718 v tlorisni zasnovi križa z zahodnim zvonikom.

Kapela sv. Vida

V neposredni bližini Bukovniškega jezera stoji kapela svetega Vida.