Rastlinske zanimivosti

Majhna letna količina padavin (800 mm), velika osončenost območja in kisla podlaga omogočajo, da na območju KPG uspevajo vrste rastlin, ki so značilne za submediteranski svet. Takšne vrste imenujemo fitogeografske posebnosti. Mednje sodita čopasta hrušica (Muscari comosum) in vijolični lučnik (Verbascum phoeniceum).


Vijolična socvetja čopaste hrušice   M. Podletnik

Čopasta hrušica spada v družino hijacintovk in jo prepoznamo po vijoličnem čopičastem socvetju. Ima čebulico. Vrhnji, vijolični in štrleči cvetovi so sterilni. Plodni cvetovi so nameščeni na spodnji strani socvetja, so kratkopecljati in zelenosive barve. Listi so dolgi in ozki, nekoliko mesnati ter mlahavi. Zraste do 80 cm visoko. Čopasta hrušica najpogosteje raste na suhih obcestnih in gozdnih robovih ter suhih travnikih. V nekaterih sredozemskih državah velja za kulinarično specialiteto. V Sloveniji ima status ranljive vrste.  

Vijolični lučnik zraste do 80 cm visoko. Uspeva na suhih travnikih, ob robovih mejic in na obcestnih jarkih. Lučnik ima pritlično listno rozeto, v kateri izraščajo jajčasti in ob robu nazobčani listi. Cvetovi so veliki, do 2 cm veliki, in nameščeni v grozdastem socvetju na visokem steblu. Prašnične niti so volnatodlakave. Ima neprijeten vonj, pogosto ga gojijo kot okrasno rastlino na vrtovih. 


Vijolični in opazni cvetovi vijoličnega lučnika   M. Podletnik 

Peteroštevna prženka (Moenchia mantica), katere cvetovi bolj kot na klinčnice spominjajo na zvončice, prav tako uspeva na suhih travnikih. Sicer značilna primorska vrsta se pojavlja tudi v Beli krajini. Na suhih travnikih najdemo tudi druge zanimive rastline - mali škrbotec in skalni petoprstnik (Potentilla rupestris). Skalni petoprstnik zaradi intenzifikacije rabe suhih travnikov v Evropi izginja in je tudi pri nas ogrožen. Malega škrobotca (Rhinanthus minor) bi najlažje opisali kot "naravno ropotuljico". Do 30 cm visoka polzajedavka uspeva na suhih travnikih. Cvetovi so somerni in rumene barve in nameščeni na trikotnojajčaste in nazobčane podporne liste. Čaša je ob zrelosti rahlo napihnjena in ob stresanju lahko v njej slišimo škrbotanje semen - od tod izvira njegovo ime. 


Skalni petoprstnik je redka cvetlica suhih travnikov   G. Domanjko

Na vzhodu KP Goričko uspevata še dve botanični redkosti - brstični kamnokreč (Saxifraga bulbifera) in čudoviti klinček (Dianthus superbus).
Brstični kamnokreč je redka in močno ogrožena vrsta, saj zaradi izginjanja ekstenzivnih travnikov močno nazaduje. Uspeva predvsem na suhih travnikih. Pritlični listi so pecljati in nameščeni v rozeti, stebelni listi pa sedeči in zelo drobni. Cvetovi, ki so snežno beli, so združeni v socvetja. Ime "brstični" izhaja iz lastnosti, da v zalitjih stebelnih listov izraščajo zarodni brstiči, s katerimi se rastlina nespolno razmnožuje. Na Goričkem uspeva na V delu KP Goričko. 


Cvetovi brstičnega kamnokreča   M. Podletnik

Čudoviti klinček je zelo redko razširjen klinček, ki ga najdemo le na mokrotnih travnikih na V delu KP Goričko. Je močno ogrožen in zavarovan. Steblo je v zgornjem delu razvejano, najbolj prepoznavni znak pa so resasto nacefrani rožnato beli cvetovi. Cvetovi dišijo.
Na mokrotnih travnikih uspeva tudi lokalno redek predstavnik ostričevk ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium) z značilnimi dolgimi, belodlakavimi in previsnimi klaski. Pogosteje na mokrotnih travnikih opazimo bele cvetove pehtranovega rmana (Achillea ptarmica), ki ima za razliko od navadnega rmana večje, do 6 mm velike bele cvetove (socvetja).


Pehtranov rman zacveti julija na bolj mokrotnih travnikih   M. Podletnik

V letu 2020 je bilo odkrito tudi prvo znano rastišče navadne pogačice (Trollius europaeus). Gre za vrsto značilno za visokogorske travnike in pašnike, na V delu Slovenije pa je izredno redka. Najbližja znana rastišča te vrste zlatičevke so bila v sosednjem Narodnem parku Őrség, zato je bila potrditev rastišča na Goričkem le vprašanje časa.


Rumeni cvetovi navadne pogačice   G. Domanjko

Veliki zali kobulček (Astrantia major) je razpoznaven po cvetovih, obdanih z rožnato-zelenim ogrinjalom, ki tvorijo značilen kobul. Cvetovi so sicer majhni in belkasti. Lokalno razširjen na zasenčenih travnikih, gozdnih robovih in v vlažnih listnatih gozdovih.


Veliki zali kobulček uspeva ob gozdnih robovih   M. Podletnik

Maloštevilna so rastišča turške lilije (Lilium martagon), ki je v Sloveniji zavarovana rastlina. Do 1 m visoka rastlina s spodnjimi listi nameščenimi v vretencih ter grozdastim socvetjem na vrhu stebla je zlahka prepoznavna. Listi enojnega cvetnega odevala so upognjeni nazaj in temno rožnati. Prašniki štrlijo navzven. Turška lilija raste v gozdovih.

   

 

  Ali ste vedeli?

          Zaradi podobnosti s turbanom, turško lilijo imenujemo tudi zlati klobuk.